Po končanem osnovnem B-BH izpitu lahko vodnik in njegov pes nadgrajujeta šolanje. Poleg IPO programa je na voljo tudi šolanje po programu ERP – Enote reševalnih psov. Kot je že omenjeno v naslovu je tako osnovni pomen šolanja reševanje.

Za psa reševalca se lahko izšola vsak pes, pasma in velikost nista pomembna, le da je le-ta umirjen ter psihično stabilen. Pomembno je le, da je neagresiven tako do ljudi kot do ostalih živali (mačke, kokoši,…), ne preganja divjadi ter je navajen na moteče zvoke iz okolice (hrup, streljanje,…). Njegov vodnik mora biti polnoleten, trud, ki ga vlagata v oba v samo šolanje pa traja celo »pasje« življenje, do njegove upokojitve.

Poleg terenskih vaj se bodoči reševalni vodnik mora seznaniti tudi s teoretičnimi delom, ki mu kasneje pri samem reševanju še kako prav pride.
Vodnik tako pridobi pomembno znanje o:
– orientaciji in topografiji (tečaj orientacije)
– vrvnih tehnikah (tečaj vrvne tehnike)
– nevarnostih v gorah in plazovih (tečaj o nevarnosti v gorah)
– prvi pomoči ponesrečencu (tečaj prve pomoči)
– prvi pomoči psu (tečaj prve veterinarske pomoči)
– potresih in nevarnostih v ruševinah
– radijski zvezi – ZARE

Pred nadaljevanjem praktičnih izpitov mora vodnik uspešno zaključiti vse teoretične izpite iz zgoraj omenjenih sklopov.

Praktični del šolanja, kjer se pripravlja samega psa na opravljene izpitov pa je sestavljen iz
a) poslušnosti: hoja poleg vodnika, prinašanje vodnikovega predmeta, odlaganje z motnjami, prenašanje nagobčnika, preverjanje odzivnosti (mirnost) ob streljanju, sedi v gibanju ter prostor na daljavo.
b) premagovanja ovir: hoja po vodoravni lestvi, tunel, usmerjanje na daljavo, prehod preko nestabilne deske na sodih, prehod čez neprijetni material,…

Ko sta vodnik in pes dovolj pripravljena (šolanje za reševalnega psa do prvega izpita traja približno dve leti) se podata na prvi izpit. V Sloveniji je v veljavi Pravilnik za preverjanje in usposobljenost šolanih reševalnih psov ter vodnikov, ki vsebuje pravilnik FCI (Mednarodna kinološka zveza) in IRO (Mednarodna organizacija šolanja reševalnih psov) z dopolnitvami. Vsak izpit je sestavljen iz treh disciplin: poslušnosti, iskanja ter premagovanja ovir, sami izpiti pa so razdeljeni v stopnje:
– izpit iskanja v ruševinah (RH L A in RH L B)
– izpit iskanja pogrešanih oseb (RH FL A in RH FL B)
– iskanje zasutih v snežnih plazovih (RH L A in RH L B)
– iskanje po sledi (RH F A in RH F B)

Poslušnost je skupaj s premagovanjem ovir pri vseh izpitih enaka, nekoliko drugačen je le program pri iskanju pri snežnih plazovih, kjer mora pes poleg usmerjanja na daljavo znati hoditi tudi za vodnikom po gazi, se pustiti dvigniti na transportno sredstvo in povsem mirno prenesti transport s helikopterjem, žičnico,…

Več o pravilnikih ter o opravljanju samega izpita je na voljo na tej povezavi oziroma sproti pri udeležbi enega izmed treningov.

V Sloveniji so vodniki, ki delujejo v okviru Enote reševalnih psov Slovenije razporejeni v regionalne enote reševalnih psov (ERP), mobilne enote reševalnih psov (MERP) ter skupino iskalnih psov (SIP). Preizkušnje za uvrstitev v enote potekajo vsako leto v mesecu oktobru in novembru ter veljajo samo za eno leto. Dvakrat letno poteka na državni ravni poletni/zimski tabor, kjer se zberejo vsi vodniki in psi reševalnih enot Slovenije kjer pod strokovnim nadzorom inštruktorjev utrjujejo ter nadgrajujejo svoje znanje.

V končanje opravljanja izpita vodnika reševalnih psov ter reševalnega psa je potrebno vložiti ogromno truda in časa. Zato tudi slogan: »Biti vodnik reševalnega psa je način življena!« še kako drži.